Delo v poosebljenem okolju

Delo v poosebljenem okolju

Poosebljanje približuje tehnologije uporabniku in postaja pogoj za uspeh na trgu. Tehnološke rešitve pogosto zanemarjajo preprosto dejstvo, da na svetu ni dveh enakih oseb, torej da je vsak od nas edinstven. Vsak pa bi rad prilagodil tehnologijo sebi, tako da ustreza njegovim osebnim potrebam. Želja po poosebljanju je neuresničljiva brez ustreznih orodij, ki ne le obstajajo, temveč so včasih celo sposobna samostojnega delovanja. Ljudje se ponekod čutijo preplavljeni s tehnologijami. Po anketi analitskega podjetja Research International Deutschland je 57 odstotkom Nemcev žal, da postajajo elektronske naprave vse bolj zapletene. Rešitev ni v tem, da proizvajalci »oklestijo« potrošniške naprave in jih opremijo le z najmanjšo zadovoljivo zmogljivostjo, ker bi uporabniki tako ostali brez veliko koristnih inovacij. Prava rešitev je v poosebljanju naprav, brez katere proizvajalci tvegajo konkurenčno prednost.

Samodejno prilagajanje

Personalizacija mobilnih telefonov, medicinske opreme, avtomatskih sistemov, kabin v vozilih in mnogih drugih sistemov je veliko več kot marketinška zamisel, oblikovana s ciljem povečevanja zvestobe potrošnikov. Poosebljanje namreč poenostavlja sicer kompleksne postopke delovanja, vsebine ali funkcije tehničnih naprav. Večinoma se izvaja na enega od dveh načinov: uporabnik menja lastnosti ali videz sistema ali pa se sistem prilagaja samodejno navadam in nagnjenostim uporabnika. Primer prvega načina poosebljanja je, da uporabnik zamenja ohišje mobilnega telefona ali v meniju prilagodi programsko opremo, tako da tipkam dodeli posamezne funkcije. Samodejno prilagajanje vključuje spremembe, kot je »sodelovalno fi ltriranje«, s katerim na primer spletne prodajalne nekemu uporabniku ponujajo izbiro izdelkov ali storitev, ki bi ga lahko zanimala.

Podatki, ki se uporabljajo za tovrstno prilagajanje, se zbirajo iz prejšnjih obiskov in primerjav z drugimi uporabniki. Druga možnost je uporaba vnaprej defi niranih profi lov, ki je zasnovana na programski opremi, sposobni učenja na podlagi »opazovanja « uporabnika, s ciljem defi niranja njegovega načina rokovanja z neko napravo, in potem ustvarjanja prilagojenega vmesnika. Sistem se še vedno razvija, zato je treba z njim ravnati previdno. Uporabnik namreč lahko postane nestrpen, če ne ve, katere informacije o njem zbira sistem. Zavedati se moramo tudi, da bo samodejno prilagajanje sprejeto, le če se značilnosti naprav ne spreminjajo preveč pogosto, kar bi uporabnika lahko spravilo v zadrego in ga sililo k učenju novih značilnosti. Sistemi personalizacije morajo biti torej jasni in lahko razumljivi.

Biometrija na pohodu

Merjenje koristi od poosebljanja za poslovanje je zapleteno. Spletne raziskave kažejo, da se prodaja povečuje neposredno odvisno od ravni poosebljanja. Po raziskavi analitskega podjetja Fletcher Research se za nakupovanje na nepersonaliziranih spletnih straneh odloča 28 odstotkov obiskovalcev, medtem ko se jih za nakupe na poosebljenih straneh odloča 68 odstotkov. Raziskava Združenja za poosebljanje (Personalization Consortium) iz Massachusettsa med 4500 uporabniki interneta je pokazala, da je večina pripravljena dati osebne podatke, če bo to spletnemu podjetju omogočilo, da si zapomni njihova zanimanja in želje. Danes je pri naročanju po internetu vse bolj prisotna individualizacija. Kupci avtomobila si želijo prilagojene sedeže, ogrevanje, ogledala, zadnje čase tudi zračne blazine, ker nova tipala omogočajo nastavitev hitrosti in položaja blazine glede na velikost in težo voznika oziroma sovoznika. Personalizacija gre v smeri še boljše zaščite proti kraji, s sistemi za odklepanje brez ključa.

Biometrijska zaščita postaja vse pomembnejša, kar potrjuje tudi raziskava analitskega podjetja Frost & Sullivan, po kateri bo prihodek od prodaje biometrijskih naprav s 158 milijonov dolarjev leta 2000 zrasel na 3,5 milijarde dolarjev leta 2009. Pri prodaji biometrijskih sistemov leta 2006 je bilo 35 odstotkov prihodka od sistemov za preverjanje prstnega odtisa in 33 odstotkov od sistemov za prepoznavanje obraza. Velik potencial ima tudi trg personaliziranih naprav za zdravstvo. V Nemčiji so uvedli elektronske zdravstvene kartice za približno 80 milijonov zavarovancev, z vpisanimi podatki o zdravilih, kroničnih boleznih, prejetih cepivih in podobno. Frost & Sullivan je napovedal, da bo leta 2010 evropski trg elektronskih zdravstvenih kartic dosegel vrednost 700 milijonov evrov. Zamenjava kartic v Nemčiji je veliko prispevala k sprejetju zamisli o elektronski zdravstveni evidenci v celotni Evropi.

Poosebljanje tovarn

Personalizacija je izjemno pomembna usmeritev v zdravstvu. Še vedno pa je malo bolnišnic z visokotehnološko integracijo, kot je Massachusetts General Hospital v Bostonu, kjer se medicinski podatki kombinirajo z administrativnimi informacijami v elektronske zapise o pacientu. Tak poosebljeni dokument »na zahtevo« in v realnem času je revolucija v smislu razpoložljivosti in natančnosti medicinskih podatkov. Informacijske tehnologije bodo zagotavljale uporabo vse več podatkov s ciljem boljšega razumevanja posebnih zdravstvenih težav pacienta. Poosebljeno zdravljenje bo odvisno od starosti pacienta, zdravstvenih težav, pogojev zdravljena, izkušenj bolnišnice in tako naprej. V prihodnosti bodo podatki o pacientih inteligentno obdelani in na razpolago za zdravstvene namene, kar bo olajšalo vse stopnje odločanja v klinični obravnavi. Informacije bodo dostopne tudi na elektronskih zdravstvenih karticah, personalizacija pa lahko dobi različne oblike. Danes na primer kardiolog pediater lahko analizira bitje srca fetusa na domačem računalniku kar ponoči, tako da lahko bolničarka že zjutraj pripravi postopek zdravljenja za nosečnico. Kmalu bomo genske podatke o pacientih uporabljali za določanje preventivnega zdravljenja. Še višja stopnja personalizacije bo uporaba informacij o pacientovi genski in proteinski zgradbi s ciljem določanja preventivne zaščite in zdravljenja bolezni. Strokovnjaki preučujejo možnosti poosebljanja ne le procesov in sistemov, temveč tudi celotnih tovarn prihodnosti. S širjenjem radiofrekvenčne identifi kacije (RFID) bo proces personalizacije zajel milijarde predmetov, ki bodo z nalepkami RFID pridobili »identiteto «. S tem bo omogočeno spremljanje izdelkov skozi njihovo celotno življenje, od nastanka do uničenja. Zaščita osebnih, zdravstvenih in drugih podatkov oseb pa se seveda ne more primerjati z zaščito podatkov o izdelkih in predmetih. Kljub temu je problem zaščite skupni tudi zato, ker bosta ta dva osnovna pogleda pogosto tudi povezana, kot v primeru zdravil za bolnika ali osebne prtljage na potovanju.

Esad Jakupović

Delo v poosebljenem okolju