IRT3000 23/2009

Ne skrivajmo znanja

Vem, vem, naslov se marsikomu zdi skoraj bogokleten. Pa ni, veste. Miselnost, da je znanje naše največje bogastvo, sicer drži tudi za podjetniška okolja, a le kolikor ga podjetje zna negovati. Tu nastane težava. Podjetja, bolje rečeno posamezniki v podjetju, znanje imajo, vendar je to tudi vse. To znanje je nakopičeno v njihovih glavah, kjer ga negujejo in razvijajo naprej ter z njim snujejo nove izdelke. Zato so seveda cenjeni, ali pa tudi ne, kar se izkaže šele ob odhodu takega ključnega kadra iz podjetja, ko se slednje kar naenkrat sooči s skorajšnjim Armagedonom.

Kaj spremeniti, povprašate. Menim, da bi vsekakor morali slediti Američanom, ki so že pred časom ugotovili, kaj vse lahko storijo, če v podjetju oblikujejo t. i. inovacijski center. Pri tem gre lahko za fizično ali virtualno (da, piše se leto 2009, vse ustrezne tehnologije so nam na voljo) stičišče inovatorjev različnih področij. Že omenjeni Američani nam z zgledi dokazujejo, da velja v proces inovacij vključiti tudi širšo skupnost, laike torej, saj so prav oni večkrat tisti, ki končne izdelke in/ali storitve uporabljajo. Sodelovanje je izredno pomembno, še posebno če uspemo pod isto streho (pa čeprav digitalno) spraviti ne le tehnologe, temveč tudi akademike in ne nazadnje še ljudi, ki se ukvarjajo s poslom. Le tako lahko ustvarimo celovite rešitve, ki bodo kljubovale tekmecem na lokalnem in svetovnem trgu. Saj veste, kaj pomeni biti konkurenčen – hitrejši, cenejši ali pametnejši. Zmagovalci pa so tisti, ki uspejo združiti čim več teh lastnosti.

Inovacijski centri niso nujno vezani le na megakorporacije. Kje pa, tudi »vaški garažisti«, da, to je tistih pet fantov, ki so imeli jajca in ustanovili svoje podjetje, s katerim uspešno kljubujejo velikim igralcem na trgu po inovativnosti in naprednosti rešitev, imajo lahko lasten inovacijski center. Pa čeprav je to le sobica z računalnikom, mizo, stoli, tablo in, naj bo, hladilnikom s pivom. Oblike so različne, a šteje le vrednost. Vrednost znanja pa eksponentno narašča, če ga znamo s sodelavci deliti, saj v tem primeru črpamo vsi, vsak pa lahko le še kaj doda, in že smo, kje le, na vrhu.

Darko Švetak
glavni urednik revije IRT3000

Iz vsebine

Nanotehnološki dan in Nano svetovi

Že četrti nanotehnološki dan je ponovno potrdil uspešnost dogodkov v organizaciji Odbora za znanost in tehnologijo pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, ki ga vodi Janez Škrlec. Dogodek, ki je bil 30. septembra 2009 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, je namreč poleg številnih uglednih gostov in odličnih predavateljev privabil več kot 200 udeležencev. Zanimive in strokovno odlične predstavitve je dopolnila in popestrila tudi razstava Nanosvetovi – neskončne razsežnosti majhnega.

Z optimizmom in delavnostjo nad gospodarsko krizo

Po prvih ocenah organizatorja družbe Celjski sejem, d. d., je sejem obiskalo vsaj toliko obiskovalcev kot lani, ko so jih našteli skoraj 168.000. Kljub neugodnemu gospodarskemu položaju so razstavljavci pripravili kakovostne predstavitve, sejem pa je potekal v znamenju optimizma in dobrih energij. Čeprav je udeležbo na sejmu odpovedalo nekaj največjih podjetij, so prostor zapolnila manjša in srednje velika perspektivna podjetja. Vse dvorane in zunanji razstavni prostori so bili namreč polni, skupen obseg razstavnih površin se je z nakupom dodatnega zemljišča celo povečal.

Containerju priznanje zelena logistika 2009

Eden od vrhuncev in sklep prvega dne 8. konference Poslovna logistika 2009, ki je bila 27. in 28. septembra v Portorožu, je bila podelitev priznanja zelena logistika 2009, ki ga je prejelo celjsko podjetje Container, d. o. o. Organizator dogodka Planet GV je letos prvič podelil priznanje, s katerim skušajo pri podjetjih spodbuditi logistične rešitve, ki prispevajo k manjšemu obremenjevanju okolja, kar je vse pomembnejši del strateškega razvoja posameznih podjetij. Razbremenilna ali zelena logistika je vse pomembnejša, vendar še vedno ni enakovredna drugim logističnim sistemom v podjetjih.

Ročne delovne postaje med finančno krizo
Globalna gospodarska kriza je zelo prizadela nemško strojegradnjo. Kljub znakom rahlega izboljšanja optimizma v nemškem gospodarstvu, ki ga je bilo mogoče zaznati v vrednosti indeksa poslovne klime v nemškem gospodarstvu (Ifo Business Climate Index) na začetku leta, so naročila v sektorju industrijske opreme še vedno precej negotova. Pesimisti napovedujejo ne le zmanjšanje izvoza, temveč tudi padec domačih naložb v proizvodnjo. Odgovorne poleg tega skrbi še zmanjšanje obremenitve obstoječe opreme in strojev. Delovna mesta so ogrožena. Kriza pa prinaša tudi priložnosti. V sistemski tehniki se kaže težnja, da se od velikih, popolnoma avtomatiziranih strojev odmikajo proti prilagodljivim ročnim sistemom.

Pozitivni rezultati za EMO Milano 2009

Spustila se je zavesa sejma EMO MILANO 2009, svetovne razstave kovinskopredelovalne industrije, ki je bila na novem milanskem sejmišču od 5. do 10. oktobra 2009. Rezultati svetovne razstave, ki je potekala ob podpori evropskega združenja proizvajalcev obdelovalnih strojev CECIMO in v organizaciji italijanskega združenja obdelovalnih strojev, robotov in avtomatiziranih sistemov UCIMU-SISTEMI PER PRODURRE, so kljub težavnemu ekonomskemu položaju zelo zadovoljivi. EMO je katalizator inovacij v svetovni industriji obdelovalnih strojev in najbolj mednarodna predstavitev obdelovalnih strojev s poudarkom na inovacijah.

Didaktična robotska celica za prihodnost sodobnega izobraževanja
Vse prepogosto slišana in žal velikokrat upravičena kritika pomanjkanja praktično usmerjenega tehničnega izobraževanja ni le nuja, ki izobraževalne ustanove poziva h konkretnim inovacijam tudi pri podajanju in pridobivanju znanj in urjenju veščin, temveč hkrati pomeni velik strokovni in nemajhen finančni zalogaj. Vsega tega se v Tehniškem šolskem centru Kranj zelo dobro zavedamo, zato skrbno in ciljno usmerjeno nadaljujemo uspešno opremljanje laboratorija za mehatroniko, da bi še razširili in izboljšali kakovost izobraževanja ter pripomogli h kar najboljši praktični usposobljenosti bodočih inženirjev. Za dosego tega cilja smo razvili didaktično robotsko celico, ki omogoča praktično izobraževanje robotike in sodobne postopke načrtovanja ter programiranja robotskih celic.

Tematski sklop: 

Uporaba vakuumske tehnike v sodobni industriji

Sodobni, okolju prijazni postopki obdelave materialov z nizkotlačno plinsko plazmo

Metode za preiskavo materialov

Sodobni vakuumski izolacijski materiali in strukture

Avtomatizacija in informatizacija:

Dr. Tomaž Perme

Načrt toka vrednosti in simulacija

Načrt toka vrednosti ali NTV (value stream mapping – VSM) je pomembno orodje vitke organizacije, ki pomaga razumeti, kako tokovi procesov, materiala in podatkov vplivajo drug na drugega. Vendar pa je NTV statični prikaz procesov, ki ga običajno narišemo prostoročno na papir, kar ni najboljše komunikacijsko orodje. Zato načrt toka vrednosti slej ko prej prenesemo v računalniško obliko. Za to lahko uporabimo tudi gradnike toka vrednosti v orodju za diskretno simulacijo, s katerimi zgradimo model toka vrednosti.

Nekovine:

Zagotavljanje kakovosti pri brizganju prašnatih materialov

Brizganje prašnatih materialov (PIM) je precej podobno injekcijskemu brizganju plastičnih izdelkov. Pri obeh je treba zagotoviti konsistentnost in najvišjo možno kakovost. Kakovost izdelka pa je mogoče oceniti šele po odstranjevanju veziva in sintranju, ko je že prepozno za kakršne koli izboljšave. Zato je predhodno ocenjevanje granulata ključno. Naknadna obdelava kosov, izdelanih s PIM, lahko traja več dni. Zato se pojavi vprašanje, ali je bolje ustaviti proizvodnjo in počakati na rezultate testiranja kot pa nadaljevati izdelavo zelenega kosa.

Napredne tehnologije: 

Esad Jakupović

Nanoračunalniki v središču pozornosti

Raziskovalcem je na voljo vse več komponent, utemeljenih na nanožicah, nanocevkah in drugih nanostrukturah, počasi pa se približujemo obdobju tudi zelo hitrih nanoračunalnikov. Nanoračunalnik je računalnik, katerega sestavni deli so veliki le nekaj nanometrov (nm), to je milijardink metra. Za primerjavo, trenutno najmanjši deli mikroprocesorja so veliki 32 nm. Na lestvici velikosti smo imeli najprej »navadne« računalnike, potem so prišli miniračunalniki, ki so si ime prislužili ravno zaradi zmanjšane velikosti.

Revija IRT3000 23. številka

Seznam oglaševalcev v IRT3000 št. 23:
3-WAY, Tomaž Vujasinovic s.p.
ABB, d. o. o.
A-CAM, inženiring, d. o. o
Adept plus, d. o. o.
Anni, d. o. o.
BI-MU sejem, Italija
BTS Company, d. o. o.
Cajhen, d. o. o.
Camincam, d. o. o.
Celjski sejem, d. o. o.
CNC-PRO, d. o. o.
DATACOM, d. o. o.
Društvo vzdrževalcev Slovenije
ECETERA, d. o. o.
EGES
Fakulteta za management, UP
Ferromatik Milacron Maschinenbau GmbH
HALDER, d. o. o.
HOFER Int., d. o. o.
ib-CADdy, d. o. o.
ICM, d. o. o.
ITS, d. o. o.
KMS, d. o. o.
Konum, Martina Košeljnik, s. p.
Mastroj, d. o. o.
Messer Slovenija, d. o. o.
MERKUR, d. d.
Misko, d. o. o.
Montanwerke Walter Werkzeug GmbH
Motoman Robotec, d. o. o.
MURNIK, d. o. o.
Olma, d. d.
Revija PODJETNIK
ROBOS, d. o. o.
Sandvik Coromat
Siming, d. o. o.
SKB Leasing, d. o. o.
SolidCAM, d. o. o.
STROJNISTVO.com
Tecos
TBW, d. o. o.
Teximp, d. o. o.
TOP TEH, d. o. o.
TM, d. o. o.
UL FS - revija VENTIL
Zibtr, d. o. o.