IRT 3000

vsebina

Obrtniki in podjetniki želijo manj birokratskih ovir in svojega ministra

14.05.2018

Manj birokratskih ovir, spodbudnejše poslovno okolje in prijaznejša zakonodaja so glavne zahteve obrtnikov in podjetnikov, ki so jih predstavili političnim strankam na današnjem, že 16. Forumu obrti in podjetništva. Prvaki političnih strank so danes obljubili uresničitev večine zahtev, vendar pa obrtniki in podjetniki verjamemo le še njihovim dejanjem.

Foto

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je na Forumu predstavila Program za razvoj malega gospodarstva, ki letos obsega 114 zahtev s področja trga dela, zdravstvenega, izobraževalnega in davčnega sistema ter poslovnega okolja z odpravo administrativnih ovir. 

Med najpomembnejšimi zahtevami obrtnikov in podjetnikov je tudi minister za malo gospodarstvo. Predsednik OZS Branko Meh je pojasnil: »Žal resorni ministri temu segmentu gospodarstva, ki predstavlja več kot 98 odstotkov celotnega slovenskega gospodarstva, v preteklosti niso namenjali dovolj pozornosti, vse prevečkrat pa so bile zahteve obrtnikov in malih podjetnikov preslišane.« Ideja ni novost, saj smo imeli ministre za drobno gospodarstvo tudi v vladah Lojzeta Peterleta in Janeza Drnovška. Meh je v svojem govoru med drugim pojasnil, da je za gospodarsko rast zaslužno gospodarstvo, obrtniki in podjetniki, in ne Cerarjeva vlada. Ta vlada po njegovem mnenju ni storila dovolj na zakonodajnem področju in pri odpravi birokratskih ovir. 

Predsednik Državnega sveta RS Alojz Kovšcaje poudaril, da so obrtniki in podjetniki pomembno volilno telo in da bi morali politike vprašati, zakaj svojih obljub do sedaj niso izpolnili. »Zahtevamo jasne odgovore, ne nasedamo zgolj obljubam,« je bil kritičen Kovšca. 

Dejan Židan, SD, je na Forumu obljubil, da ministra za malo gospodarstvo ne more obljubiti, je pa predlagal direktorat za malo gospodarstvo znotraj ministrstva za gospodarstvo. Židan je tudi obljubil, da bodo pospešeno črpali kohezijska sredstva. ”Nezadovoljni smo z insolvenčno zakonodajo. Preveč je administriranja. Ugotovili smo, da je pavšal tisto, kar najbolj zmanjša število papirjev. Podpiramo tudi uvedbo sklada za delavce, ustanovitev paritetnega sklada v povezavi s prejšnjim skladom,« je še pojasnil Židan.

 

Mag. Alenka Bratušek, Stranka AB, je dejala, da za gospodarsko rast ni zaslužno samo gospodarstvo, ampak tudi vlada. Tudi zahteve bi Bratuškova poimenovala drugače - pobude. »Ko govorimo o davčnem sistemu, je tudi v našem programu zapisano, da bi znižali dohodnino.« Bratuškova se strinja z zahtevo OZS, da bi davke in prispevke plačevali na enoten plačilni nalog.

Karl Erjavec, DeSUS, je poudaril pomen blagovne menjave z Nemčijo, zlasti z Bavarsko. »Zakaj ne najdemo rešitev za vaše zahteve? Minister za gospodarstvo je obremenjen z večjimi problemi, zato bi morali imeti posebno ministrstvo za obrt in družinska podjetja. Če nimaš v vladi svojega ministra, ki bi se ukvarjal z medresorskimi vprašanji, je težko,« je prepričan Erjavec.  

Marjan Šarec, LMŠ, meni, da je glavni sovražnik uspešnosti birokracija. »Čez noč se ne da storiti nič. Pogoj je, da dobimo močno in trdno vlado, ki bo spremembe sposobna narediti,« je menil Šarec. Strinja se tudi, da bi uredili regresne zahtevke, davčno razbremenili regres, trinajsto plačo, uredili plačilno nedisciplino. Po njegovem bi bilo potrebno prenoviti izobraževalni sistem, ki je sedaj neučinkovit.

 

Matej Tonin, NSi,je že uvodoma dejal, da je treba politike presojati po dejanjih, ne bo besedah. ”Podpišem se pod vseh 19 vaših zahtev in jih bomo dali tudi v koalicijsko pogodbo. V tem mandatu smo dvakrat vložili zakon, po katerem bi lahko obrtniki obdržali celotno pokojnino, če bi nadaljevali svojo dejavnost po upokojitvi. Tudi za regresne zahtevke smo se borili, da bi rešili problem,” je bil kritičen Tonin, ki prav tako obljublja razbremenitev stroškov plač. ”En minister, ki nima široke politične podpore, ne more storiti ničesar.” 

Romana Tomc, SDS, je dejala, da je njihova stranka sposobna preliti besede v dejanja. ”Vlada lahko predlaga marsikaj, a je bil v preteklosti odpor delodajalcev prevelik. Zato je zelo pomembno, da so delodajalske organizacije močne in stabilne. Pri regresnih zahtevkih pa moramo spremeniti samo eno besedo – malo malomarnost spremeniti v malomarnost in smo rešili vse. V našem programu je tudi, da bomo na vsak nov predpis dva stara ukinili.” Tomčeva je še pojasnila, da so zahteve OZS legitimne in jih v stranki podpirajo. 

Dr. Aleksandar Kešeljević, SMC, je prepričan, da takšne gospodarske rasti ne bi bilo brez stabilne vlade.Želimo zmanjšati progresijo pri dohodnini, za večje plače nižjega in srednjega razreda. Ni prostora za zmanjševanje prispevkov. Zagovarjamo uvedbo sodobnega nepremičninskega davka. Na področju trga dela predlagamo sklad dela, ki se bi financiral iz države in drugih deležnikov, kar bi bil prostor za kompenzacijo za večjo fleksibilnost zaposlovanja. Predlagamo davčno olajšavo tudi za obrtniške storitve, tudi manj dela na črno. ”Bolj kot minister za malo gospodarstvo, je pomembno, da je to pravi človek na pravem mestu in da ima minister podporo znotraj vlade,” je prepričan Kešeljević.

 

Primož Jelševar, SLS,je poudaril, da prihaja iz obrtniških krogov. ”Podpiramo prizadevanja OZS in imajo tudi podobne cilje.Tudi v naši stranki podpiramo idejo, da bi imeli ministra za malo gospodarstvo.”V stranki se zavzemajo tudi za znižanje DDV na predkrizno raven. Denarja v zdravstvenem sistemu je po njihvem mnenju dovolj, zato bi bila enostavna rešitev sklad za regresne zahtevke. »Treba je narediti bolj fleksibilno zaposlovanje in odpuščanje. Potrebna je tudi reforma šolskega sistema z uskladitvijo potreb po kadru v gospodarstvu,« je še dejal Jelševar. 

 

Slavko Šega, GAS, pa je prepričan, da bi morali urediti dvojni status upokojencev. ”Program stranke GAS povzema zahteve slovenske obrti in podjetništva, borili se bomo, da se bodo te zahteve začele tudi uresničevati. Želimo, da dobimo ministra za malo gospodarstvo, ki bo resnično ščitil interese obrtnikov in podjetnikov,« je še menil Šega.  

ar©tur 2016