11. nanotehnološki dan je bil eden najuspešnejših strokovnih dogodkov doslej in udeležilo se ga je več kot 270 udeležencev
07.11.2016
Odbor za znanost in tehnologijo pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) je skupaj s priznanimi strokovnjaki na 11. nanotehnološkem dnevu 9. maja 2014 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani ...
Odbor za znanost in tehnologijo pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) je skupaj s priznanimi strokovnjaki na 11. nanotehnološkem dnevu 9. maja 2014 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, predstavil aktualno dogajanje na področju nanotehnologije in razvoja trajnostnih tehnologij, možnosti učinkovitega povezovanja gospodarstva in znanosti ter prenosa novih znanj in tehnologij v gospodarstvo, še zlasti v mala in mikro podjetja. Vrhunski strokovnjaki iz Slovenije so udeležencem med drugim predstavili nanotehnološki stik bioloških in tehnoloških sistemov (komunikacija človek-stroj), možganske vsadke in vmesnike mišice-stroji, razvoj nano in biosenzorjev in nanomateriale za aplikacije v okoljevarstvu in drugo.
Ob odprtju 11. nanotehnološkega dne sta udeležence nagovorila generalni direktor direktorata za znanost Urban Krajcar in direktor Kemijskega inštituta Janko Jamnik. Krajcar je v nagovoru pohvalil organizacijo 11. nanotehnološkega dne in poudaril, da je nanotehnologija ena prioritet na področju evropske znanosti. V Sloveniji imamo po njegovih besedah na tem področju izjemne rezultate, prizadevati pa si moramo, da znanost in tehnologijo še bolj povežemo z gospodarstvom. Ob tem je poudaril, da je Slovenija v ključnem obdobju, saj se pripravljajo strateški dokumenti, ki bodo podlaga za črpanje sredstev EU na področju znanosti in tehnologije za tekoče sedemletno obdobje. Kot je dejal, si bodo na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport prizadevali, da bodo dokumenti pripravljeni pravočasno, oz. čim prej. Jamnik je prav tako posebej pohvalil odlično organizacijo nanotehnoloških dnevov in je poudaril pomen podjetniških znanj in pogajalskih sposobnosti, ki jih v znanosti pogosto nekoliko primanjkuje. Opozoril je tudi na upad investicij v raziskave in razvoj v Sloveniji. V Kemijskem inštitutu, kjer četrtino prilivov ustvarijo na trgu, namreč opažajo, da se je količina investicij v raziskave v zadnjih petih letih drastično zmanjšala v vseh segmentih razen v farmaciji. Se je pa v istem obdobju povečala količina investicij iz tujine, ki zdaj predstavljajo že deset odstotkov prihodkov inštituta. Ob tem je omenil sodelovanje z japonskim avtomobilskim proizvajalcem Honda in ameriško-izraelskim podjetjem za sončno energijo Brightsource.
Stik s prihodnostjo je na 11. nanotehnološkem dnevu predstavil Aleš Kolobar s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, govoril je namreč o komunikaciji človek – stroj. Omejil se je na živčni sistem. »V mišicah imamo več tisoč motoričnih enot, ki so med seboj prepletene in imajo t.i. aktivacijski potencial. S pomočjo sodobnih nano tehnologij smo sedaj sposobni dekodirati delovanje mišičnih vlaken. Biološki sistemi so čudoviti makro stroji, sestavljeni iz nano gradnikov,« je zaključil Holobar.
Prof. dr. Maja Ravnikar iz Nacionalnega inštituta za biologijo v Ljubljani pa je predstavila delovanje in uporabnost virusov: »Pomen virusov je pozitiven, saj so pomembni za premikanje genetskega materiala, vplivajo na klimo, oceane, vsi organizmi so v interakciji z njimi, omogočajo pa tudi tehnološke aplikacije. Iz virusov izdelajo celo baterije, področje pa se vse bolj razvija.« Na koncu pa zaključila: »Narava je največji čudež, ki jo moramo ohraniti.«
Jan Bitenc s Kemijskega inštituta v Ljubljani pa je predstavil grafen, čudežni material, atom iz ogljika debeline 0,2 nm. Izpostavil je fascinantni podatek, da en atom debela viseča mreža zdrži težo neverjetnih 4 kg. Grafen uporabljajo za shranjevanje in pretvorbo energije, za izboljšanje prevodnosti v akumulatorjih za uporabo v superkondenzatorjih, načrtujejo pa tudi za uporabo grafena v solarnih celicah, v bioloških sistemih, v senzorjih itd.
Maja Remškar iz Instituta Jožef Stefan je predstavila nevarnosti in pasti na področju nanotehnologije in možnosti merjenja onesnaženosti zraka z nanodelci. Opozorila je na problem pomanjkanja ustrezne zakonodaje na področju varnosti nanotehnologije in tudi škodljivih vplivih, ki se jih v večini še ne zavedamo.
Aleksandra Lobnik iz Fakultete za strojništvo Univerze v Mariboru in inštituta za okoljevarstvo d.o.o. je predstavila nanomateriale v okoljevarstvu in senzoriki in izjemni razvoj na tem področju. Predstavila je tudi mednarodne dosežke in dosežke, ki jih na tem področju dosegamo tudi v Sloveniji.
Pokrovitelji nanotehnološkega dne so bili: Center odličnosti NAMASTE, podjetje FerroČrtalič International in Meroslovje Lotrič d.o.o. Medijski partner je bil IRT 3000 in Kvadrati.