Vlada na srečanju s predstavniki slovenske avtomobilske dobaviteljske industrije o misiji GREMO (GREen MObility)

10.10.2022

Predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Robert Golob se je z ministrsko ekipo v prostorih podjetja Iskra Mehanizmi na Brniku sestal s predstavniki največjih slovenskih podjetij v avtomobilski dobaviteljski industriji. Ti so vladni ekipi predstavili tekoče aktivnosti in načrte nadaljnjega razvoja. Pogovorili so se tudi o strateškem načrtu razvoja avtomobilske industrije do leta 2030, o partnerstvu v Misiji GREMO in ukrepih, ki bi najučinkoviteje podprli ambiciozno zastavljene cilje za še hitrejšo rast.

Predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Robert Golob se je z ministrsko ekipo v prostorih podjetja Iskra Mehanizmi na Brniku sestal s predstavniki največjih slovenskih podjetij v avtomobilski dobaviteljski industriji. Ti so vladni ekipi predstavili tekoče aktivnosti in načrte nadaljnjega razvoja. Pogovorili so se tudi o strateškem načrtu razvoja avtomobilske industrije do leta 2030, o partnerstvu v Misiji GREMO in ukrepih, ki bi najučinkoviteje podprli ambiciozno zastavljene cilje za še hitrejšo rast.

V Evropi avtomobilska industrija predstavlja okvirno 7 % celotnega bruto dodanega proizvoda in zagotavlja skoraj 14 milijonov delovnih mest. V Sloveniji je ta gospodarska panoga še pomembnejša. Predstavlja namreč kar okoli 10 % slovenskega bruto dodanega proizvoda, skoraj 25 % celotnega izvoza in s 400 podjetji, ki delujejo v tej industriji, neposredno ter posredno zagotavlja več kot 40.000 delovnih mest. Samo 11 najvidnejših podjetij avtomobilske industrije bo v letu 2022 izplačalo za več kot 450 milijonov evrov plač in iz naslova dajatev podjetij in njihovih zaposlenih prispevalo v državno blagajno 235 milijonov evrov.

Že poleti 2021 so se vodilni predstavniki slovenske avtomobilske industrije poenotili, da je prilagoditev novim trendom in pričakovanim zakonodajnim okvirom na področju zelene mobilnosti nujna. Prav tako so z Misijo GREMO opredelili prednostne izzive in s tem povezana področja inovativnih prebojev za zagotavljanje prihodnjega razvoja. Ti temeljijo na treh produktnih stebrih, vezanih na elektrifikacijo vozil:

• komponentah in sistemih pogonskih sklopov električnih in elektrificiranih vozil,
• komponentah in sistemih hranilnikov električne energije ter
• tako imenovanih »lightweight« tehnologijah in proizvodih.

Podjetja se poleg tega ambiciozno usmerjajo v področji digitalne in zelene preobrazbe. Vse bolj izpostavljajo pomen oblikovanja celovitega ekosistema partnerjev, ki povezano, skupaj z izobraževalnimi in raziskovalnimi institucijami naslavljajo izzive prihodnjega razvoja za ohranjanje konkurenčnih prednosti na globalnem trgu.

»Srečanje predsednika vlade Roberta Goloba s predstavniki slovenske avtomobilske industrije Misije GREMO - direktor Iskra Mehanizmi Marjan Pogačnik, predsednik vlade Robert Golob in direktor Hidria Holding Iztok Seljak. Foto: Daniel Novakovič/ Flickr Vlada RS

11 največjih dobaviteljev avtomobilski industriji (Domel, Hidria, Iskra Mehanizmi, Kolektor, LTH Castings, MAHLE, SIJ Acroni, TAB, Talum, TPV Automotive in Unior) izkazuje visoke potenciale nadaljnje rasti, ki temeljijo predvsem na odličnih poslovnih rezultatih v primerjavi s predkovidnim letom 2019. Zadnje napovedi poslovanja za leto 2022 kažejo, da bodo podjetja jedrne skupine avtomobilske industrije:

• presegla 3,5 milijarde evrov prodaje, kar je 39 % več kot v letu 2019,
• ustvarila 335 milijonov evrov EBITDA, kar je 50 % več kot v letu 2019,
• ustvarila skoraj 870 milijonov evrov dodane vrednosti, kar je 29 % več kot leta 2019,
• dosegla 61.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega, kar je 14 % več od povprečja gospodarskih družb v Sloveniji v letu 2021 (56.057 EUR[1]) in je 34 % višje od leta 2019.

Izjemni izzivi, s katerimi se sooča avtomobilska industrija v zadnjih letih, lahko močno vplivajo na stabilnost njenega poslovanja. Ob izzivih pandemije, ki je že večkrat povsem pretrgala dobaviteljske verige, vojni v Ukrajini, pomanjkanju surovin in specifičnih komponent ter negotovosti glede cen energentov in njihovih dobav v prihodnosti v povezavi s skokovito rastjo inflacije, se srečujemo še z zgodovinsko transformacijo v zeleno mobilnost prihodnosti. Pri tem gre za drastično preobrazbo proizvodnih programov, uvedbo digitalne preobrazbe ter trajnostnih in zelenih modelov poslovanja.

Konkurenčnost naših avtomobilskih dobaviteljskih podjetij na globalnem trgu, ki je trenutno še na izjemno visokem nivoju, se lahko močno zamaje zaradi sistematičnih vlaganj drugih držav v njihovo avtomobilsko industrijo. Pri tem vladni zneski podpore v zeleno tranzicijo avtomobilske industrije segajo od 5 milijard evrov v Nemčiji do več kot 6 milijard evrov v Španiji in 8 milijard evrov v Franciji.

»Člani vladne ekipe med obiskom v podjetju Iskra Mehanizmi na Brniku. Foto: Daniel Novakovič/Flickr Vlada R

Vlada podpira Misijo GREMO kot strateško usmeritev avtomobilske industrije in bo pripravila skupaj z industrijo izhodiščni paket, po katerem bo v obdobju med letoma 2023 in 2027 Misiji Gremo namenila 30 milijonov evrov proračunskih sredstev letno. Avtomobilska industrija bo pri tem kot ena od najpomembnejših strateških industrij Slovenije sama v razvoj vlagala več kot 500 milijonov evrov letno za raziskave in razvoj, s fokusom porabe teh sredstev predvsem za projekte s ciljano dodano vrednostjo 100.000 evrov na zaposlenega. S povišanjem davkov in prispevkov s sedanjih 230 na 370 milijonov evrov letno se bodo v prihodnjih letih ta državna vlaganja hitro povrnila. Po načrtih podjetij bo prodaja cele panoge do leta 2030 zrasla s sedanjih 5 milijard evrov na več kot 7 milijard evrov. Misija GREMO po vzoru razvitih avtomobilskih držav z vlado pripravlja tudi nastop do Bruslja za pripravo posebne finančne sheme, namenjene tranziciji slovenske avtomobilske dobaviteljske industrije s ciljem razvoja vrhunskih in prebojnih rešitev za zeleno mobilnost prihodnosti.

Misija GREMO kot primer vzornega medsebojnega povezovanja podjetij predstavlja tudi primer vsem drugim propulzivnim panogam v Sloveniji. Avtomobilska industrija ima namreč s svojim inovacijskim nabojem močan vpliv in multiplikacijski učinek tudi na druge gospodarske dejavnosti, ki nastopajo v veliki meri kot njeni dobavitelji.

[1] Vir podatkov: https://www.ajpes.si/novica/Poslovanje_gospodarskih_druzb_v_letu_2021?id=520

Vir: www.acs-giz.si