Podeljeni Preglovi nagradi za izjamno doktorsko delo na področju kemije in sorodnih ved za leto 2014
07.11.2016
Na tradicionalnem prednovoletnem srečanju na Kemijskem inštitutu v Ljubljani so podelili Preglovi nagradi Kemijskega inštituta za izjemni doktorski deli na področju kemije in sorodnih ved za leto 2014, ki sta ga prejela dr. Tina Trdan Lušin in dr. Rok Prebil.
Na tradicionalnem prednovoletnem srečanju na Kemijskem inštitutu v Ljubljani so podelili Preglovi nagradi Kemijskega inštituta za izjemni doktorski deli na področju kemije in sorodnih ved za leto 2014, ki sta ga prejela dr. Tina Trdan Lušin in dr. Rok Prebil.
Inštitut je ob tej priložnosti napovedal obnovo stare zgradbe Kemijskega inštituta ter otvoril razstavo slik, posnetih na mikroskopu z naslovom »Pogled skozi leče mikroskopa je lahko tudi drugačen.« Zbrane goste sta nagovorila predsednik Državnega zbora dr. Milan Brglez in Podjetnik leta 2014 dr. Otmar Zorn.
Izjave slavnostnih govornikov na slovesnosti:
Prof. dr. Janko Jamnik, direktor Kemijskega inštituta: »Ko smo pred štirimi leti postavljali strategijo kemijskega inštituta, smo s tresočo roko zapisali, da si želimo, da bi vsaj enkrat na dve leti prišli do odkritja, ki bi bilo objavljeno v najprestižnejših mednarodnih revijah. Danes z veseljem poročamo o tem, da smo v enem letu dosegli kar dve taki objavi. Kemijski inštitut je vedno bolj uspešen v nastopu na tujih trgih in delež budžeta iz naslova tujih trgov je vedno večji. Pred enim mesecem smo bili ponovno uspešni tudi pri pridobivanju evropskih sredstev za obnovo stare zgradbe Kemijskega inštituta in predvidevamo, da bo obnova končana junija prihodnjega leta.« Dr. Otmar Zorn, podjetnik leta 2014: »Slovenija je znana po tem, da imamo znanje, da hočemo uspet. In če hočemo uspet, moramo bit najboljši. Znanje naša industrija absolutno potrebuje, zato z institucijami, kot je Kemijski inštitut, v katrem je tega znanja veliko, radi sodelujemo.« dr. Miran Brglez, predsednik Državnega zbora Republike Slovenije: »Prenos inovacij v gospodarstvo, torej z nanost, ki gre z roko v roki z gospodarstvom, je tisti nujni pogoj za doseganje strateških razvojnih ciljev, za pospešeno gospodarsko rast, za ustvarjanje novih delovnih mest in torej zagotovilo za spremembe, razvoj in blaginjo državljank in državljanov. Nagrada za izjamno doktorsko delo na področju kemije in sorodnih ved, poimenovana po nobelovcu Frideriku Preglu, je izjemno priznanje za izjemno raziskovanje. Gre za raziskovanje, ki predstavlja velik prispevek ne le v slovensko, temveč tudi svetovno zakladnico znanja. Prepričan sem, da se Sloveniji ob raziskovalcih, ki jih ženeta radovedni in etični raziskovalni duh ter neutrudna želja po odkrivanju novih znanj, ni bati za uspešno prihodnost. Iskrene česitke.«
OBRAZLOŽITVI NAGRAD
Dr. Tina Trdan Lušin (mentor: prof. dr. Aleš Mrhar, somentorica: doc. dr. Barbara Ostanek) je v okviru doktorskega dela preučevala farmakogenetske vidike metabolizma in transporta selektivnih modulatorjev estrogenskih receptorjev novejših generacij, raloksifena in bazedoksifena. Selektivni modulatorji estrogenskih receptorjev so učinkovine, ki naj bi preprečevale izgubo kostne mase in pojav zlomov, zmanjšale tveganje za nastanek raka dojk in maternice ter olajšale menopavzne simptome, pri tem pa naj ne bi povečevale tveganja za nastanek koronarnih srčnih bolezni, možganske kapi in venske tromboze. Gre torej za obetavne učinkovine za zdravljenje osteoporoze in raka dojk, bolezni, ki sta v visokem odstotku prisotni v sodobni populaciji in predstavljata veliko zdravstveno, socialno in finančno breme za posameznika in državo.
Nagrajenka je v okviru svojega doktorskega dela iskala vzroke za veliko interindividualno variabilnost klinične učinkovitosti in toksičnosti raloksifena in bazedoksifena. Opravila je zelo obsežno raziskovalno delo, ki je vključevalo sintezo učinkovine, razvoj analiznih metod, razvoj in uporabo velikega števila različnih in vitro modelov za ugotavljanje metabolnih in transportnih lastnosti ter klinično študijo. Ugotovila je vzrok za različno odzivnost pacientk na raloksifen in pojasnila, da bi lahko s pomočjo določitve genomskih označevalcev pred uporabo zdravila predvideli odziv pacientk na zdravilo. Tako bi lahko terapijo prilagodili posamezni pacientki in s tem zagotovili bolj učinkovito in varno zdravljenje. Pri osteoporozi bi bila taka posamezniku prilagojena terapija še posebno dobrodošla, saj lahko sicer učinkovitost zdravljenja te bolezni preverimo šele po daljšem času.
Dr. Tina Trdan Lušin je raziskovalno delo opravila na Katedri za biofarmacijo in farmakokinetiko Fakultete za farmacijo v Ljubljani in na Oddelku za klinično farmakologijo in toksikologijo Univerzitetne bolnišnice v Zürichu. Rezultate raziskav je objavila v devetih člankih v uglednih mednarodnih revijah. Doktorirala je na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani.
Dr. Rok Prebil (mentor: dr. Stojan Stavber, somentor: izr. prof. dr. Marjan Jereb) je v okviru doktorskega dela raziskoval in razvijal nove oksidativne transformacije organskih spojin, ki bi bile v skladu s principi zelene kemije. Cilj zelene kemije je trajnostni razvoj temelječ na kemijskih procesih, pri katerih se ne uporablja in ne proizvaja nevarnih spojin in topil, kjer se učinkovito izrablja surovine, po možnosti obnovljene, in kjer po koncu procesov ni nič ali je zelo malo odpadka. V zadnjih dveh desetletjih je zelena kemija dobila dodaten zagon tudi na račun spoznanja industrije o večji ekonomičnosti okoljsko sprejemljivejših produktov in procesov.
Pri oksidativnih transformacijah organskih spojin načela zelene kemije narekujejo uporabo procesov, ki potekajo pri milih pogojih z okolju prijaznimi oksidanti in aktivatorji. Nagrajenec se je v okviru svojega doktorskega dela osredotočil na oksidativne transformacije, ki kot oksidant uporabljajo kisik iz zraka, torej najbolj razširjen in okolju najbolj prijazen oksidant. Razvil in optimiziral je nove reakcijske sisteme za oksidacijo primarnih in sekundarnih alkoholov do pripadajočih karbonilnih derivatov in reakcijske sisteme za oksidativno halogeniranje, s katerimi je organske spojine funkcionaliziral s klorom, bromom in jodom. Študije je nadgradil z uspešno izvedbo posameznih transformacij na večji skali in tako pokazal, da bodo le-te lahko uporabne tudi na industrijskem nivoju. Z regeneracijo reagentov in topil je še dodatno izboljšal zeleni profil razvitih reakcijskih sistemov.
Dr. Rok Prebil je raziskovalno delo opravil v Laboratoriju za organsko in bioorgansko kemijo na Inštitutu Jožef Stefan v Ljubljani in na Katedri za kemijo na Univerzi Severne Floride v Jacksonvillu. Rezultate raziskav je objavil v petih člankih v uglednih mednarodnih revijah. Doktoriral je na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani.