IRT 3000

vsebina

Projekt prenove treh laboratorijev ter obnovo stare stavbe Kemijskega inštituta

07.11.2016

V prostorih Kemijskega inštituta v Ljubljani se je odvijala tiskovna konferenca, kjer so predstavili projekt prenove treh laboratorijev ter obnovo stare stavbe Kemijskega inštituta. Predstavili so nov projekt »Adrem«, ki so ga s tujimi partnerji pridobili v okviru financiranja Horizon 2020 ter povedali ime izbranega kandidata Kemijskega inštituta za novega direktorja. Izbranega kandidata mora sedaj potrditi še Vlada Republike Slovenije.

V prostorih Kemijskega inštituta v Ljubljani se je odvijala tiskovna konferenca, kjer so predstavili projekt prenove treh laboratorijev ter obnovo stare stavbe Kemijskega inštituta. Predstavili so nov projekt »Adrem«, ki so ga s tujimi partnerji pridobili v okviru financiranja Horizon 2020 ter povedali ime izbranega kandidata Kemijskega inštituta za novega direktorja. Izbranega kandidata mora sedaj potrditi še Vlada Republike Slovenije.

.Kemijski1.thumb-300x187.jpg


Evropski sklad za regionalni razvoj je za projekt obnove prizidka Kemijskega inštituta prispeval okoli 1,8 milijona evrov in za projekt obnove stare stavbe Kemijskega inštituta okoli 1,4 milijona evrov. Obe investiciji skupaj sta vredni 3,9 milijona evrov.

Z omenjeno naložbo je Kemijski inštitut prenovil delovne prostore treh laboratorijev. Obsežno je prenovil Laboratorij za biotehnologijo in Center za validacijske tehnologije in analitiko s tem, da je nadgradil obstoječo opremo z novo raziskovalno opremo. V manjši meri pa je prenovil tudi opremo v Laboratoriju za strukturo biomolekul. Akademik prof. dr. Janez Levec, v.d. direktorja Kemijskega inštituta je ob tem povedal: »Opremljenost bo izboljšala podporno okolje za gospodarstvo in z novimi in izboljšanimi tehnologijami prispevala k razvoju konkurenčnejših in bolj inovativnih tehnologij. Kemijski inštitut je namreč že sedaj vitalen partner gospodarstvu na področjih kemije in farmacije. Prenova laboratorijev je zato pomemben signal, da se Kemijski inštitut resno angažira pri razvoju svojih raziskovalnih kapacitet, znanja in raziskovalnega potenciala na trgu. To dejstvo zagotovo zvišuje raven zaupanja in pripravljenost gospodarskih subjektov in eminentnih znanstvenih institucij za poslovno ali znanstveno sodelovanje s Kemijskim inštitutom.«

.Gregor_Anderluh.thumb-200x300.jpg

Prof. dr. Roman Jerala, ki je vodja Laboratorija za biotehnologijo pa je ob tem povedal: »»Eden naših bolj odmevnih dosežkov je bil izum novega tipa proteinskih nanostruktur, katerih lastnosti bomo sedaj lahko določali z novo opremo ter spremljali tvorbo njihove strukture ter lokacijo v celicah. Na tem področju smo res pionirji v svetu in načrtujemo, da bo ta smer raziskav vodila v pomembne preboje ter v uporabo za pripravo novih pametnih materialov, cepiv in dostavo zdravil. Po drugi strani pa nam bodo sedaj boljši pogoji za delo ter oprema na področju imunologije omogočili razvoj na področju imunologije. Odkritja na področju imunskega odziva v raku, diabetesu ter drugih kroničnih vnetnih boleznih tudi v svetu beležijo velik napredek, kar se že kaže v bolj uspešnih terapijah. Prepričani smo, da bomo na tem področju dosegli še več odmevnih rezultatov, še posebej, če se bodo investicije v opremo in pogoje dela nadaljevale, še posebej za imunološke in vivo eksperimente in za nabavo krioelektronske mikroskopije za biološke molekule, kar je zagotovo v interesu širše biomedicinske skupnosti.«

Dr. Samo Andrenšek, vodja Centra za validacijske tehnologije in analitiko pa je ob prenovi poudaril:« »Celotna ekipa, ki trenutno šteje 10 članov se bo do konca leta razširila vsaj za tri člane. Kakršno koli povečevanje obsega zaposlenih, širitev in povečevanje obsega dela, je bila do sedaj onemogočeno zaradi omejenih prostorskih kapacitet in omejenih kapacitet raziskovalne opreme. Obnovljeni prostori, dodatna oprema in večja delovna površina pomeni priznanje celotni ekipi v smislu prepoznavanja vrednosti njihovega dosedanjega dela. Glede na to, da se v bodoče v Centru za validacijske tehnologije in analitiko pričakuje tudi inšpekcijski pregled Ameriške agencije za zdravila in prehrano (FDA), je bilo absolutno nujno, da se oddelek posodobi in pridobi ustrezno delovno okolje in delovne pogoje.«

Kemijski inštitut je v zadnjem letu v različnih konzorcijih in skupaj s partnerji pridobil 7 evropskih projektov v vrednosti 48.886.412,00 EUR. Od tega je neposredno Kemijski inštitut pridobil 4,516.352,00 EUR. Med uspešnimi projekti je tudi projekt Adrem, kjer je ključni cilj koncept in konfiguracija kemijskega reaktorja za pretvorbo surovin (v našem primeru zemeljskega plina, bioplina različnih izvorov, plinskih zmesi z ogljikovim dioksidom) z uporabo obnovljivih električnih virov kot prvenstvenih energentov. Kemijski inštitut bo s projektom konkretno pridobil 574.000 EUR. v konzorcij pa so pod vodstvom Tehnične univerze v Delftu (Nizozemska), še ostali partnerji: Johnson Matthey (Velika Britanija), Technip (Nizozemska), Sairem (Francija), ter univerze iz Leuvna (Nizozemska), Genta (Belgija), Zaragoze (Španija), Dortmunda (Nemčija) ter inštitut Teknologisk iz Danske. Doc. dr. Blaž Likozar iz Laboratorija za katalizo in reakcijsko inženirstvo je ob predstaviti novinarjem povedal: »Tovrstnih reaktorskih sistemov ni ne v Sloveniji niti v širši regiji, zaradi česar je dobra opremljenost še večja nuja, če želimo v kemijskem, oziroma bolj podrobno, reakcijskem in reaktorskem inženirstvu ostati konkurenčni uveljavljenim institucijam v Evropi in ZDA.«

Ob koncu srečanja so sporočili tudi ime izbranega kandidata Upravnega odbora Kemijskega inštituta za novega direktorja. Upravni odbor v sestavi: dr. Aleš Mihelič, predsednik, dr. Gorazd Hribar, podpredsednik, dr. Andrej Horvat, prof. dr. Janvit Golob in prof. dr. Slobodan Žumer, je na seji 8. oktobra 2015 sklenil, da bo vladi Republike Slovenije predlagal kandidata prof. dr. Gregorja Anderluha, sedanjega vodjo Laboratorija za molekularno biologijo in nanobiotehnologijo. Formalni postopek izvolitve direktorja Kemijskega inštituta zahteva potrditev izbranega kandidata s strani Vlade Republike Slovenije.

ar©tur 2021