IRT 3000

vsebina

Domel in Lotrič želita vstopiti na trg ventilatorjev za umetno predihavanje

10.06.2020

Ponudnikov ventilatorjev je veliko, je prostor še za gorenjskega? V Domelu ocenjujejo, da bo najtrši oreh trženje novega izdelka

 

cemazar-lotric-xx-5eb3b1108c9ae-5eb3b1108ccc8.jpg.720px

»Glede na sicer odlično strokovno zdravniško oceno je našemu prototipu treba dodelati nekaj funkcij, s katerimi bomo zagotovili konkurenčno prednost na trgu, kar nam bom omogočilo vstop na trg že uveljavljenih in močnih proizvajalcev,« povesta Matjaž Čemažar, predsednik uprave Domela (na levi) in Marko Lotrič, ustanovitelj in direktor družbe Lotrič Meroslovje.

»V družbah Domel in Lotrič, kjer smo skupaj s partnerji razvili prototip turbinskega ventilatorja, želimo s tem vstopiti na trg certificiranih ventilatorjev. Zato smo že zagnali drugo fazo razvoja in k njej povabili tudi preostale partnerje,« sta pojasnila Matjaž Čemažar in Marko Lotrič, predsednik uprave Domela ter direktor in ustanovitelj podjetja Lotrič Meroslovje.

V petek, 25. aprila, so na UKC Ljubljana slovenski razvojniki predstavili štiri prototipe medicinskih ventilatorjev oziroma respiratorjev – naprav, ki pomagajo pri dihanju. Razvijali so jih s pomočjo zdravnikov zaradi izrednih razmer, ko se ni vedelo, ali bodo zdravniki pri premagovanju COVID-19 potrebovali tudi necertificirane ventilatorje.

Zdravniki so pomagali tudi pri gorenjskem prototipu, ki je bil poimenovan diham, in naša sogovornika se ob tem zahvaljujeta ekipi pod vodstvom dr. Tomislava Mirkovića, ki je bila v času nastajanja njihovega prototipa dvakrat na teden v Železnikih, jim pomagala snovati idejno shemo respiratorja, pojasnjevala, kaj potrebuje njegov uporabnik, in svetovala pri rešitvah.

Vse štiri prototipe so ekipe pripeljale tako daleč, da bi jih v nuji – ko zdravniki ne bi imeli druge možnosti in če bi to dovolila komisija za medicinsko etiko – zdravniki lahko uporabili.

Vlada napoveduje milijon evrov za proizvodnjo slovenskega ventilatorja

Zaradi tlačne turbine oziroma kompresorja je gorenjski prototip od vseh štirih tehnološko najnaprednejši in pomaga pacientom z najhujšo obliko bolezni. Zagotavlja lasten vir tlaka in pretoka zraka ter ga je mogoče uporabiti tudi v začasnih bolnišnicah oziroma tam, kjer nimajo na voljo ustrezne infrastrukture in drugih pripomočkov kot v intenzivnih enotah bolnišnic. Zato smo že takrat sodelujoče v tej ekipi spraševali, ali se bodo lotili serijske proizvodnje. Vlada je včeraj tudi objavila, da bo namenila milijon evrov za proizvodnjo slovenskega respiratorja. Tik po predstavitvi izdelka na UKC v Domelu in Lotriču še ni bilo odločitve, ali bodo vstopili na trg ventilatorjev. Včeraj pa so odgovor imeli.  

»Naš cilj je, da medicinski ventilator postane naš novi serijski certificiran izdelek. Zato bomo projekt nadaljevali in k temu smo povabili tudi preostale partnerje: EKWB, Zavod 404 in Tehnološki park Ljubljana,« je povedal Lotrič.

Domel: Na trg bomo vstopili zaradi poslovne priložnosti, in ne vladnega milijona

Za nadaljevanje razvoja sta se družbi Domel in Lotrič odločili pred objavo vladne namere o financiranju slovenske proizvodnje ventilatorja. »Naša odločitev za nov izdelek temelji na poslovnem interesu vstopa na trg ventilatorjev, če bomo ugotovili, da imamo za to pravo priložnost,« je pojasnil Matjaž Čemažar.

Lotrič želi širiti ponudbo

Lotrič želi z medicinskimi ventilatorji okrepiti ponudbo. To podjetje se ukvarja s pregledom, servisom in prodajo merilne in laboratorijske opreme, čemur so pred nekaj leti začeli dodajati še lastne izdelke, kot sta exactum, pametni on-line sistem za nadzor na področju hrane, zdravil in industrije, ki meri temperaturo in druge razmere v okolju v procesu ter temperaturo vzorcev in naprav, ter optično-kontaktne merilne stroje trames. Delajo jih po zahtevah posameznega naročnika, da bi ta hitreje in točneje izmeril izdelek.

Podjetje Lotrič je sicer že v postopku pridobivanju certifikata za medicinsko proizvodnjo. Junija bodo tudi končali notranjo prenovo prostorov Meroslovnega parka v Železnikih, s čimer bodo pridobili dovolj prostora za proizvodnjo medicinske opreme.

Predvideno je, da bi se serijska proizvodnja lahko izvajala tako pri Lotriču kot v Domelu.

Domel je medicinske ventilatorje že delal za vojsko ...

Domel je medicinske ventilatorje v Železnikih delal že v šestdesetih in sedemdesetih letih, ko je v okviru vojaškega programa potekala proizvodnja sestavnih delov za respiratorje.

... in želi povečati ponudbo medicinskih izdelkov

»Vnovičen vstop na trg medicinskih ventilatorjev s turbinskim kompresorjem kot glavno komponento smo proučevali v zadnjih dveh letih, zato smo osnovne zahteve za kompresor že poznali, kar je pripomoglo k hitrejšemu nastanku našega novega ventilatorja. V Domelovi srednjeročni strategiji je, da širimo ponudbo medicinskih izdelkov. Zdaj izdelujemo centrifuge, inkubatorje in stresalnike. S turbinskim kompresorjem, ki je naš glavni prispevek k novemu medicinskemu ventilatorju, smo k projektu Diham pristopili z našo temeljno kompetenco aerodinamike in produktnega portfelja puhal in turbin, poleg tega pa uporabljamo že pridobljen sistem kakovosti ISO 13485, ki je podlaga za razvoj in proizvodnjo medicinske opreme,« pojasni Čemažar.

Respirator-Dihaj.si-5ea733f878aba-5ea733f87aaba.JPG.720px
Tako je bilo v UKC Ljubljana na testiranju gorenjskega prototipa medicinskega ventilatorja za umetno predihavanje.

 

Na trgu že na desetine ponudnikov, je prostor še za enega?

Komisija, ki so jo ob začetku koronakrize ustanovili v UKC za izbor najboljših ventilatorjev in ki ji je predsedoval dr. Marko Noč, je pregledala 90 ventilatorjev različnih tipov in jih izbrala 13. Je prostor na trgu še za slovenskega ponudnika? »Glede na sicer odlično strokovno zdravniško oceno je našemu prototipu treba dodelati nekaj funkcij, s katerimi bomo zagotovili konkurenčno prednost na trgu, kar nam bom omogočilo vstop na trg že uveljavljenih in močnih proizvajalcev,« povesta Lotrič in Čemažar.

Prvi cilj je razvoj izdelka za kakovostno tržno analizo

Njihov prvi cilj je, da izdelek toliko razvijejo, da bo primeren za izpeljavo kakovostne tržne analize. »Funkcionalnost našega prototipa diham je že precej dobra. Tu moramo narediti samo še manjše popravke. Poskrbeti moramo za ustrezno industrijsko oblikovanje, saj je to odločilno pri prodoru na zahteven trg medicine. Potem nas čakata analiza trga in priprava poslovnega načrta, in če bosta ta za nas ugodna, še zahtevna faza testiranja izdelka in postopek certificiranja. Treba bo pregledati patente. Mi smo delali na vrat na nos, naši razvojniki so našli svoje rešitve, a prav mogoče je, da so te nehote takšne, kot jih je kdo že zaščitil, in bomo morali najti nove,« pojasni Čemažar.

Certificiranje, trženje: cena za vstop več milijonov

»Sam postopek certificiranja našega ventilatorja bi trajal najmanj leto dni, prej leto in pol. Najzahtevnejši del projekta bo trženje novega izdelka. Velika globalna podjetja v trženje vlagajo več milijonov evrov – da bi se jim lahko postavili ob bok, bodo potrebni veliki vložki. Zato bomo seveda morali biti zelo prepričani, preden se bomo dokončno odločili za vstop na trg certificiranih medicinskih ventilatorjev in začeli serijsko proizvodnjo,« še razloži Čemažar.

To je k prototipu prispeval Domel

Domel je v novi prototip prispeval turbinski kompresor. V koncept so vključili serijsko EC-puhalo, sicer razvito za baterijski sesalnik, ki so ga prilagodili zahtevam respiratorja. Prispevali so tudi z znanjem na področju obvladovanja zračnih pretokov, merjenja in reguliranja tlakov. Ker je bilo treba sestavne dele hitro izdelati, so določene dele naredili v Domelovi orodjarni in na njihovem 3D-tiskalniku.

In to je prispevek Lotriča

V podjetju Lotrič so bili odgovorni predvsem za programsko opremo in s tem zagotavljanje pravilnega delovanja respiratorja ter za vse meritve. Vključeni so bili v proces konceptne zasnove delovanja, določitev strojne in elektrokonstrukcije ter instalacije pa konstrukcije sestavnih delov in ohišja. Izvedli so programiranje HMI in krmilnika, razvili sistem za odmerjanje kisika in komoro O2. Opravili so testiranja sestavnih delov in celotnega respiratorja ter meritve.

ar©tur 2016