IRT 3000

vsebina

Zlate gazele: odstotek zaposlenih, ki ustvari 6 % dobička gospodarstva

11.11.2020

Zaključni del raziskave družbe Bisnode o trajnostni uspešnosti gazel kaže, da 18 podjetij, ki so v 19 letih izbora prejele najvišje priznanje Zlata gazela, v povprečju dosega kar 99.260 evrov dodane vrednosti na zaposlenega, kar dvakrat več od povprečja slovenskega gospodarstva. Ob tem imajo zaposleni v zlatih gazelah v povprečju skoraj dvakrat višje plače od povprečja v gospodarstvu.

Mirko Strašek»Slovenske gazele vlečemo gospodarsko rast v državi. Ponosen sem, da sodelujem pri tako kakovostnem in pomembnem projektu, ki je v veliki meri pripomogel k ugledu in spodbujanju podjetništva v Sloveniji,« je ob zaključku letošnjega projekta Gazela poudaril Bogomir Strašek, glavni direktor podjetja KLS Ljubno, zlate gazele 2011, in predsednik Sveta Gazela.

1 % zaposlenih ustvari kar 6 % dobička slovenskega gospodarstva
Da so zlate gazele v 20 letih postale tudi vlečni konj slovenske gospodarske rasti, potrjuje statistika uspešnosti poslovanja zlatih gazel, ki jo je družbe Bisnode pripravila na najnovejših bilančnih podatkih. 18 slovenskih podjetij, ki so v 19 letih izbora prejele najvišje priznanje Zlata gazela – eno od podjetij je ta naziv prejelo dvakrat – po zadnjih bilančnih podatkih za leto 2019 v povprečju dosega kar 99.260 evrov dodane vrednosti na zaposlenega. V slovenskem gospodarstvu je dodana vrednost za več kot polovico nižja in znaša 46.500 evrov na zaposlenega.  

Polovica (9) zlatih gazel po velikosti sodi med srednje velika podjetja, tretjina (6) je velikih družb, manjši del (3) pa gre za mala podjetja. 18 zlatih gazel, katerih 7.749 zaposlenih predstavlja le odstotek zaposlenih v gospodarstvu Slovenije, ustvari kar 6 % dobička slovenskega gospodarstva. »Gazele živijo v skupinah, zato z veseljem pričakujemo, da se nam pridružijo dodatne Zlate gazele, pa ne le te, ampak vse vrste gazel,« je na seji sveta Gazela komentiral Jože Colarič, predsednik uprave in generalni direktor Krke, ki je priznanje Zlata gazela osvojila leta 2010.

Zaposleni z dvakrat višjimi plačami

Vsak zaposleni v zlatih gazelah je v letu 2019 v povprečju ustvaril 38.300 evrov dobička, medtem ko povprečje za gospodarstvo znaša 8.900 evrov dobička na zaposlenega. Pri tem imajo zaposleni v zlatih gazelah v povprečju skoraj dvakrat višje plače (2.954 evrov) od povprečja gospodarstva (1.714 evrov).

Miha VrbincS superlativi Bisnode označuje tudi bonitetne ocene zlatih gazel: zlate gazele poslujejo z AAA bonitetno odličnostjo (100 točk) in zelo nizko verjetnostjo negativnega dogodka. Visoko nadpovprečna je tudi stabilnost poslovanja, vezana na vire financiranja: zlate gazele kar 76 % svojega poslovanja financirajo iz lastnih virov in se zadolžujejo bistveno manj kot velja za povprečno slovensko podjetje, ki dobro polovico (51 %) poslovanja financira z zadolževanjem. »To kaže na visoko kakovost in ustreznost metodologije izbora, ki jo bomo v prihodnosti glede na spremenjene okoliščine seveda ustrezno posodabljali,« je rezultate komentiral predsednik Dnevnikovega organizacijskega odbora Gazela Miha Vrbinc.

Gazela: dirkalna steza formule 1, kjer je treba voziti z najboljšimi
Tanja Skaza, solastnica podjetja Plastika Skaza, zlate gazele 2014, verjame, da je raziskava dokaz, kako lastniki gazel skupaj s svojim timom ustvarjajo s strastjo in odgovornostjo ter pogumno iščejo nove priložnosti: »Ne razmišljajo, kaj se ne da, temveč kaj lahko naredimo, da so naši zaposleni srečnejši, uspešnejši, kaj lahko naredimo za naše  okolje, kako lahko oplemenitimo našo Slovenijo in kaj lahko naredimo že danes za naslednje generacije.«

Tudi za podjetje Tehnos je bil prejem priznanja zlata gazela častno in enkratno doživetje. »Naložena nam je bila velika odgovornost, da kulturo gazele še naprej živimo in širimo. Gazela nas je postavila na dirkalno stezo formule 1, kjer je treba voziti z najboljšimi. Odličen, pozitiven zgled pa daje tudi dolgoročne rezultate,« je ob letošnji seji Sveta Gazela sklenil Anton Kisovar, direktor podjetja Tehnos, zlate gazele 2017. 

Več o projektu: www.dnevnik.si. 


 

ar©tur 2016