IRT 3000

vsebina

Energetski in industrijski izzivi do leta 2050

04.03.2021

Živimo v času, ko je nujno potrebno, da sledimo razvoju in vizijam, ki nam zagotavljajo dolgoročne rešitve, tako na področju energetske oskrbe, kot energetsko učinkovite industrije. Načrt Evropske komisije do leta 2050 je zelo vizionarski, saj se postavlja za cilj celovito razogličenje evropskega gospodarstva.

Ta cilj se pričakuje na podlagi prejšnje evropske platforme za SG (pametna omrežja) in na podlagi strateškega načrta za energetsko tehnologijo SET in ETIP SNET Vision 2050. Ta bi naj bil; nizkoogljičen, varen, zanesljiv, odporen, dostopen, stroškovno učinkovit in tržno zasnovan in kot vseevropski integrirani energetski sistem. Oskrboval bi naj celotno gospodarstvo in utiral bi pot v popolnoma nevtralno in krožno gospodarstvo. Izvedba ETIP SNET Vision 2050 bo zahtevala velike naložbe za obsežno uvajanje naprav za pretvorbo in shranjevanje energije, nadgradnjo in razširitev energetskih omrežij ter uporabo celovitih digitalnih rešitev. Te stroške bo izravnavala EU s povezovanjem različnih energetskih omrežij in njihovih komponent ter izogibanjem stroškom podnebnih sprememb v prihodnjih desetletjih ob uporabi lokalno dostopnih virov. Kot je ocenila IEA, bi lahko bili stroški neukrepanja nekajkrat višji od  stroškov naložb proti podnebnim spremembam. ETIP SNET Vision 2050 bo osnova za določitev specifikacij za nadaljnje potrebe po raziskavah in inovacijah evropskega energetskega sistema prihodnosti.

svEvropska komisija si želi ustvariti vseevropski  integrirani energetski sistem, vir: DNV  Digitalization and the future of energy

Nacionalni programi in nova industrijska paradigma

Kljub enotno začrtani evropski politiki pa se oblikujejo tudi nacionalne energetske usmeritve. Lep primer je drzni razvojni program IDA. Gre za tako imenovani program  »Energy Vision 2050«, ki so ga razvili predstavniki Društva inženirjev in skupina raziskovalcev univerze v Aalborgu na Danskem. Ta program temelji na najsodobnejšem znanju o tem, kako lahko oblikujemo nizkocenovne energetske sisteme, hkrati pa se osredotočamo na dolgoročno učinkovitost virov. Tak model bi lahko koristno uporabile vse države EU. V sozvočju energetskih usmeritev pa se oblikuje tudi nova industrijska paradigma – industrija 5.0. Ta prinaša koristi tako industriji, energetskem sektorju in seveda  delavcem ter širši družbi. Januarju letos je Evropska komisija (EK) prvič objavila usmeritve nastajajoče industrije 5.0 in izpostavila 3 prednostne naloge: "Gospodarstvo, ki deluje za ljudi", "Evropski zeleni dogovor" in "Evropa, primerna za digitalno dobo". Elementi, ki se nanašajo na industrijo 5.0, so danes že del glavnih političnih pobud Evropske Komisije in sprejetje človekocentričnega pristopa k digitalnim tehnologijam, vključno z umetno inteligenco (bela knjiga AI). Nadalje izpopolnjevanje in preusposabljanje evropskih delavcev, zlasti digitalnih veščin (Program spretnosti in akcijski načrt za digitalno izobraževanje). Nadalje  z viri učinkovite in trajnostne industrije ter prehod na krožno gospodarstvo (Green Deal) in globalno konkurenčna in vodilna svetovna industrija, ki pospešuje naložbe v raziskave in inovacije (industrijska strategija). To je le nekaj primerov, ki dokazujejo močne povezave med industrijsko tranzicijo in drugimi družbenimi razvoji.

Janez Škrlec, inženir mehatronike
Janez Škrlec je bil dolgoletni član Sveta za znanost in tehnologijo RS
In ustanovitelj Odbora za znanost in tehnologijo pri OZS

ar©tur 2016