Obisk italijanskih kovinarjev

16.06.2025

Sredi junija je potekal obisk italijanskih proizvajalcev opreme in strojev za kovinsko-predelovalno industrijo. Kot so poudarili vsi sodelujoči, bi veljalo več sodelovati – in se obnašati kot dobri sosedje.

Foto: GZS

Že uvodoma je Giacommo Riciotti, direktor predstavništva ITA (italijanske trgovinske zbornice) v Sloveniji, dejal, da Italija in Slovenija nista le sosedi, temveč se odlično dopolnjujeta, to sodelovanje pa bi veljalo okrepiti tudi na področju mehatronike in strojev, kjer je veliko priložnosti za dinamične rešitve, inovacije, skupne razvojne centre in specializirana zagonska podjetja. »Italijanska podjetja so znana po inovacijah in kakovosti, na področju robotike smo številka 2 v Evropi, takoj za Nemčijo, močni sta tudi avtomobilska in prehrambena industrija,« je pojasnil Riciotti in nadaljeval: »Kot opažamo, je slovenska kovinsko-predelovalna industrija, osredotočena na niše in zahtevne aplikacije. V prihodnjih letih bi veljalo te lastnosti združiti in postati še bolj globalno konkurenčni.«

Matej Rogelj, pomočnik direktorice Službe za strateški razvoj in internacionalizacijo na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), je dodal, da je Italija ena najpomembnejših ekonomskih partneric Slovenije, vedno več je tudi naložba italijanskih podjetij v Sloveniji. »Slovenska podjetja niso le dobavitelji tujim podjetjem, so tudi razvojni partnerji in inovatorji. Slovenci se radi se označimo, da smo zanesljivi kot Nemci in kreativni kot Italijani. A v iskanju poslovnih priložnosti se velja zavedati, da danes uspeh ni odvisen le od tehnologije temveč sodelovanja.«

Pred kovinsko-predelovalno industrijo so težji časi

Sledila je predstavitev slovenskega gospodarstva in poslovnega okolja, kjer je Aleš Bizjak, direktor Združenja za kovinsko industrijo na GZS, predstavil, kako trenutna gospodarska situacija v svetu vpliva na slovensko kovinsko-predelovalno industrijo. Statistika kaže, da v omenjeni panogi v Sloveniji deluje 3.870 podjetij, ki skupaj zaposlujejo 67.380 ljudi in na letni ravni ustvarijo več kot 11 milijard evrov prihodkov, večino svoji izdelkov pa izvozijo (kar 73 %). Še več, njihov izvoz predstavlja 14 % izvoza celotne države.

A ker se, vsaj v Sloveniji, večina podjetij v kovinsko-predelovalni industriji naslanja na avtomobilsko industrijo, ki je v Evropi trenutno v krču, so obeti za naprej nekoliko slabši. »Manjše povpraševanje, ki ga beležijo podjetja, že daje slutiti, da je pred panogo težko leto. Izziv za podjetja predstavljajo tudi naraščajoči stroški. Plače v tem sektorju so v nekaj letih narasle za 39 %, stroški energentov prav tako, vse skupaj pa je še začinila 22-odstotna inflacija. Dodatna težava podjetij, predvsem tistih, ki kljub temu uspevajo rasti in se razvijati, pa je zahtevno pridobivanje ustreznega kadra, saj sta tako domači kot regijski bazen že izčrpana.«

Da je konkurenčnost nujna za preživetje – in to ne le na trgu EU temveč globalno, meni tudi Tanja Mohorič, direktorica Slovenskega avtomobilskega grozda – ACS, ki je poudarila, da se bodo morala podjetja v avtomobilski panogi, z njimi pa tudi vsi dobavitelji bolj osredotočiti na raziskave in razvoj ter inovacije, predvsem pa zgraditi ekosistem s strateškimi partnerji. V vsakem avtomobilu, ki ga vidite na slovenskih cestah, sta vsaj en do trije izdelki, izdelani v Sloveniji. Podjetja v panogi avtomobilizma izvozijo kar 95 % svojih izdelkov. Daleč največ v druge evropske države, a tudi na trge, kjer jih prej ni bilo – Kitajsko, Saudsko Arabijo, Alžirijo in še kakšno eksotično državo. »To je samo še ena potrditev več, da danes nobena država ni samozadostna, zato mora tudi EU sodelovati. Ne smemo pa razmišljati o dobavnih verigah, kjer sta pomembni samo cena in dobava. Zavedamo se, da moramo razvijati nove stvari in celo nove poslovne modele ter stremeti k nižjemu CO2, saj je mobilnost prihodnosti trajnostna. Orodjarji in razvijalci se morajo usesti skupaj in se pogovoriti, kaj podjetja potrebujejo, saj opreme ne morejo menjati vsaki dve leti.«

Privlačnost za tuje naložbe

Sledila je predstavitev slovenskega poslovnega okolja in priložnosti za tuje investitorje. Dejan Dokl, področni podsekretar na področju spodbujanja tujih investicij v javni agenciji SPIRIT Slovenija, je predstavil vizijo zelene, kreativne in pametne Slovenije. Eden izmed adutov male podalpske države je vsekakor strateška lokacija v presečišču dveh transportnih osi, saj, kot je dejal Dokl »Tovornjak iz Luke Koper pripelje v Milano v šestih urah.« Dodatna aduta Slovenije sta zelo izobražena delovna sila in stabilno gospodarstvo, saj statistika kaže, da vlagatelji, ki vstopijo v Slovenijo tudi ostanejo ter širijo poslovanje.

To je potrdil tudi predstavnik italijanske delegacije in združenja proizvajalcev UCIMU Jacopo Borrelli, ki je zaključil: »Kako sodelovati? Kot dobri sosedje in prijatelji, saj smo si vendarle podobni. In predvsem lahko več storimo in dosežemo, če stopimo skupaj.«

Vir: GZS