Digitalizacijo je nujno narediti vzdržno

19.02.2026

V okviru trajne kampanje »Očistimo Slovenijo digitalnih odpadkov« je Računalniški muzej v Ljubljani gostil konferenco »Kako je lahko digitalno fizično?«, ki je odprla razpravo o okolijskih in družbenih vplivih digitalnih tehnologij.

Nujnost strokovnih in poglobljenih razprav o oblikovanju dolgoročno vzdržnih digitalnih rešitev: konferenca v Računalniškem muzeju v Ljubljani (Foto: Esad Jakupovic)

Čeprav digitalne storitve pogosto dojemamo kot nematerialne, njihov potek je utemeljen na nenehnem delovanju ogromnega števila podatkovnih centrov in strežniških farm, vseprisotni omrežni infrastrukturi, neskončno prepleteni zgradbi svetovnega spleta ter milijardam računalniških, komunikacijskih in sorodnih naprav. Informacijsko-komunikacijske tehnologije danes porabijo približno 5 odstotkov svetovne energije, v naslednjih petih letih pa se bo delež več kot podvojil, predvsem zaradi širjenja podatkovnih centrov in razvoja umetne inteligence.

Povezave med digitalnimi praksami

Nekatere študije celo nakazujejo, da bo internetno omrežje čez eno desetletje porabljalo 20 odstotkov celotne svetovne energije. Internet in njegovi podporni sistemi že sedaj proizvedejo več kot 900 milijonov ton ogljičnega dioksida na leto, v enem desetletju pa bi se lahko to število brez velikih zaščitnih posegov kar potrojilo. Vse to nakazuje, koliko so nujne strokovno in poglobljene razprave o tem, kako digitalne rešitve zasnovati, da bodo dolgoročno vzdržne, tako tehnološko kot tudi okolijsko in družbeno, ter kako odpreti prostor za izmenjavo mnenj med različnimi disciplinami.

Konferenca v Računalniškem muzeju, ki sta jo organizirala gibanje Ekologi brez meja in komunikacijska skupina o28, je združila tehnološke strokovnjake, predstavnike akademske sfere, okolijske organizacije, potrošniška združenja, kulturne institucije ter digitalne aktiviste. Potem ko so se lani na podobnem dogodku posvetili širšem okviru digitalnega odtisa, so organizatorji tokrat želeli konkretizirati povezave med digitalnimi praksami, uporabo strojne in digitalne opreme ter oprijemljivimi posledicami – od e-odpadkov, prek slabih uporabniških izkušenj, do rastoče tehnološke odvisnosti.

Lice in naličje digitalizacije

»Digitalni oblak ustvarja občutek neomejenega prostora za shranjevanje podatkov, a v resnici podatkovni centri zahtevajo ogromne količine energije za delovanje in hlajenje,« je na začetku konference izr. prof. dr. Mojca Ciglarič, dekanja Fakultete za računalništvo in informatiko UL, opozorila na t. i. iluzijo neskončnosti. Največji del ogljičnega odtisa digitalnega sektorja pa nastaja že pri proizvodnji uporabniških naprav, predvsem pametnih telefonov, je pojasnila in ob tem izpostavila tudi problem t. i. »temnih podatkov«, vsebin, ki jih hranimo, a jih nikoli več ne uporabimo.

»Digitalizacija prinaša izjemno dodano vrednost, vendar hkrati pospešuje nastajanje e-odpadkov in povečuje sistemsko ranljivost«, je razložil izr. prof. dr. Urban Sedlar, s Fakultete za elektrotehniko UL. Opozoril je na množično širjenje interneta stvari ter dejstvo, da številne pametne naprave niso zasnovane za dolgo življenjsko dobo ali popravila, pri čemer digitalizacija ni edini krivec, je pa pospeševalec vsega. Pocenitev vodi vgradnjo računalniške opreme v vse pore družbe, tudi tam, kjer to ni nujno in varno. Stanje pa lahko pomembno olajšajo odprtokodne rešitve, možnost nadgradenj in pragmatični digitalni minimalizem.

Problem digitalne izključenosti

Strokovnjak iz Belgije prof. Geoffrey Aerts, direktor neprofitne UI-pobude pri Vrije Universiteit Brussel, je prek video-povezave predstavil koncept digitalne zmernosti kot odgovor na naraščajoč materialni odtis digitalizacije. Poudaril je, da je ključno vprašanje, koliko digitalnega je dovolj, ne kako digitalno narediti učinkovitejše. Izpostavil je tudi pomen minimizacije podatkov – shranjevanja, obdelave in prenašanja le tistega, kar dejansko rabimo. Generalni tajnik društva Ekologi brez meja Jaka Kranjc pa je osvetlil vpliv programske opreme na okolje ter pomen njene okolijsko odgovorne zasnove. Neustrezno načrtovani sistemi lahko vodijo do neučinkovite rabe strojne opreme in nepotrebne porabe virov, je povedal.

»Rešitve so razen v optimizaciji tudi v temeljitem premisleku o arhitekturi digitalnih sistemov, ki jih uporabljamo in razvijamo, ob upoštevanju celotnega življenjskega cikla digitalnih rešitev,« je še dodal Kranjc. Vodja oddelka za testiranje pri Zvezi potrošnikov Slovenije Boštjan Okorn pa je opozoril, da digitalizacija lahko olajša življenje, a hkrati marsikoga tudi zaobide (problem digitalne izključenosti). Neenakost povečujejo nujna uporaba aplikacij za dostop do popustov in javnih storitev, otežen dostop do fizičnega plačevanja ter nadomeščanje klicnih centrov z avtomatiziranimi sistemi. »Rešitve morajo vključevati ohranjanje fizičnih alternativ, preprostejše vmesnike, javne digitalne točke in ustrezno regulacijo,« je zaključil.

Podaljševanje življenja naprav

Direktorica Računalniškega muzeja Gaja Zornada je s pomočjo zgodovinskega pregleda razvoja računalništva pokazala, da so v preteklosti tehnološke omejitve spodbujale inovativne in učinkovite rešitve. Med drugim je izpostavila tudi možnost, da nas napredek strojne opreme morda odvrača od ustvarjalnega in preudarnega razmišljanja pri razvoju.

Član kolektiva Kompot in soavtor oddaje Tehno klistir na Radiu Študent Lio Novelli je predstavil kampanjo EndOf10 za podaljševanje življenjske dobe računalnikov in uporabo odprtokodnih operacijskih sistemov po prenehanju uradne podpore Windows 10.

Po konferenci je sledila še delavnica »Digitalni čistilni servis«, ki so jo izvedli ambasadorji Evropskega podnebnega pakta, na kateri so se udeleženci na praktičen način seznanili z upravljanjem digitalnih podatkov, brisanjem nepotrebnih vsebin ter odgovorno rabo digitalnih naprav.

Avtor: Esad Jakupović