Industrijski forum IRT - Največji strokovni dogodek industrije za industrijo
11.06.2026
Letošnji, že 17. Industrijski forum IRT je v Portorožu zbral vodilne strokovnjake, managerje in inženirje slovenske industrije. V ospredju razprav so bili ključni izzivi, s katerimi se sooča domače gospodarstvo v globalni tekmi: od visokih stroškov dela in energentov do nujnosti hitrejše digitalizacije, integracije umetne inteligence ter vzgoje prihodnjih tehničnih kadrov.
Uvodni del Industrijskega foruma IRT je zaznamoval pregled makroekonomskega stanja, ki ga je predstavil Bojan Ivanc, glavni ekonomist GZS. Predelovalne dejavnosti v Sloveniji ustvarijo kar 43 milijard evrov prihodkov letno (22 % BDP) in zagotavljajo 205.000 delovnih mest, kar predstavlja tretjino vseh investicij v zasebnem sektorju. Kljub temu pa se industrija sooča z resnimi strukturnimi izzivi.
»Prihodnost ni abstraktna, dogaja se v proizvodnih halah,« je poudaril Ivanc. Med glavnimi ovirami je izpostavil pomanjkanje povpraševanja, ostro konkurenco iz Azije, visoko rast stroškov dela (ki v dodani vrednosti dosegajo že 64 %) ter nizke naložbe v raziskave, razvoj in digitalizacijo. Slovenska dodana vrednost na zaposlenega znaša okoli 65.000 evrov, medtem ko nekatere države EU presegajo 120.000 evrov. Za letošnje leto Ivanc napoveduje 1,5-odstotno rast, a opozarja, da bodo morala slovenska podjetja pokazati več drznosti in pospešeno iskati nove tržne niše.
Okrogla miza: Ali lahko slovenska pamet premaga globalno maso?
Na osrednji okrogli mizi, ki jo je povezovala Petra Kovič, so vodilni predstavniki gospodarstva razpravljali o tem, kako ostati konkurenčen v svetu, kjer Azija in ZDA narekujeta tempo. Njeni sogovorniki so povedali naslednje:
Klemen Benedičič (Domel): Izpostavil je, da s ceno in količino ne moremo konkurirati, rešitev pa je v prodaji celovitih rešitev in storitev, ne le končnih orodij. Poudaril je tudi pomen UI: »Umetna inteligenca je močno prisotna v orodjarstvu. Če znanje in izkušnje povežemo z UI, povečamo produktivnost in ostanemo konkurenčni.«
Robert Rošer (Hisense Europe): Predstavil je sinergije s kitajskimi lastniki in izpostavil, da je Gorenje postalo glavni kompetenčni center za kuhalno tehniko znotraj skupine Hisense. »Kitajci delajo 24/7, od tu razlika. A po produktivnosti na enoto časa smo boljši. Od vlade pa nujno potrebujemo boljšo davčno politiko in zamejitev stroškov energije. Prav tako moramo biti bolj drzni – svojim inženirjem poudarjam, da rabimo 80- do 85-odstotne rešitve takoj, nadgrajevali jih bomo kasneje, saj 100-odstotnih izdelkov na trgu ni.«
Mitja Gorenšček (GZS): Poudaril je, da so veliki globalni igralci odvisni od slovenskih nišnih dobaviteljev in da skoraj ni avtomobila v EU brez slovenskih sestavnih delov. Opozoril pa je, da hitra rast stroškov dela (dvig minimalne plače za 16,5 %, nova zavarovanja) močno zavira slovensko konkurenčnost.
Gašper Babič (Novartis): Izrazil je optimizem glede prilagodljivosti Slovencev: »Najmočnejši smo lahko v sprejemanju UI, saj se hitro učimo novih tehnologij. Vsa najbolj kompleksna zdravila skupine Novartis se trenutno proizvajajo v Sloveniji, kar je naš velik adut. Dokler bomo dosegali konkurenčno ceno s pomočjo avtomatizacije, se nam ni treba bati umika proizvodnje.«
Nagrada TARAS: Inovacija za podatkovne centre prihodnosti
Prestižno nagrado TARAS, ki nagrajuje najuspešnejše sodelovanje med gospodarstvom in raziskovalno-razvojno sfero, sta prejela podjetje Danfoss Trata in Laboratorij za fluidno tehniko Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani.
Razvili so inovativno industrijsko čistilno napravo za kontrolo čistoče komponent v izdelku CoolTrain, ki zagotavlja konstantno hlajenje vročih komponent v podatkovnih centri. Rešitev je bila razvita v izjemno kratkem času (11 mesecev) in je takoj postala tržni uspeh. Franc Majdič (UL FS) in Samo Krančan (Danfoss Trata) sta ob tem poudarila, da Evropa preveč »filozofira in fantazira«, medtem ko Kitajci bliskovito razvijajo in proizvajajo, zato moramo več staviti na konkretno znanje in razvoj.
Vzgoja kadrov: »Ne ubijajmo radovednosti otrok«
Izjemno odmevno predavanje je imela Nuša Bremec iz podjetja MAHLE Electric Drives Bovec, nominiranka za Inženirko leta 2025. Predstavila je svoj projekt ra.stem in tehnični krožek v Bovcu, kjer otroke uči programiranja krmilnikov, spajkanja in izdelave robotov. Opozorila je na zastarelost šolskega sistema (nekateri učbeniki so še iz leta 1997) in pozvala stroko ter starše k spremembi miselnosti: »Imamo otroke v vati. Dajte jim računalnike in tehnične izzive, dovolite jim raziskovati. Ne ubijajmo radovednosti otrokom, svet gre naprej, nismo več v Avstro-Ogrski.«
Tehnološki trendi in kibernetska varnost
Udeleženci so se seznanili tudi z globalnimi premiki na področju robotike. Glavni sponzor foruma, podjetje ABB (predstavnik Robert Logar), je razkril pomembno novico, da je ABB svojo robotiko odcepil v ločeno podjetje, ki ga je globalno prevzela japonska skupina Softbank. Ta premik prinaša ogromen pospešek naložbam v razvoj, s poudarkom na fizični umetni inteligenci (fizični AI), ki velja za ključen člen do realizacije splošne umetne inteligence (ASI).
Popoldanski del foruma je bil v znamenju kibernetske varnosti v industriji. Strokovnjaki iz podjetja Smart Com (Peter Ceferin, Kristina Ober, Igor Mlakar, Žiga Perko) so skozi praktične primere (v sodelovanju s podjetjema TKI Hrastnik in Alpacem Cement) predstavili nujnost gradnje odpornih industrijskih omrežij, izvajanja varnostnih pregledov ter usklajevanja poslovanja z Zakonom o informacijski varnosti (ZInfV-1).
O Industrijskem forumu IRT
Industrijski forum IRT je osrednji strokovni dogodek slovenske industrije, ki vsako leto povezuje strokovnjake s področij inovativnih tehnologij, razvoja, proizvodnje in managementa z namenom izmenjave dobrih praks in krepitve konkurenčnosti domačega gospodarstva.