Od sončnih panelov do umetne inteligence: srebro kot strateška kovina 21. stoletja
19.06.2026
Podjetje Elementum je predstavilo ključne trende, izzive in priložnosti na trgu investiranja v plemenite kovin.

Srebro je bilo dolgo razumljeno predvsem kot plemenita kovina, povezana z nakitom, kovanci in varovanjem vrednosti. A v 21. stoletju je dobil še precej širšo vlogo. Zaradi svojih izjemnih fizikalnih lastnosti, predvsem najvišje električne in toplotne prevodnosti med kovinami, ima pomembno vlogo v številnih tehnologijah, ki oblikujejo sodobno življenje. To vključuje vse od elektronike do sončnih panelov in drugih rešitev zelenega prehoda.
Čeprav se o surovinah prihodnosti pogosto govori predvsem v povezavi z redkimi rudninami, ima tudi srebro vse pomembnejše mesto v strateških razpravah o razvoju energetike, mobilnosti in digitalizacije. Najdemo ga v pametnih telefonih, računalnikih, električnih vozilih, medicinski opremi, senzorjih, stikalih in fotovoltaičnih sistemih. Prav zaradi svoje prevodnosti, odbojnosti in odpornosti je v številnih industrijskih procesih težko nadomestljivo.
Po podatkih Silver Institute industrijsko povpraševanje beleži rast že peto rekordno leto zapored. Motor rasti povpraševanja poganjajo predvsem potrebe zelene ekonomije, naložbe v električna omrežja, elektrifikacija vozil, fotovoltaika ter uporaba v elektroniki, povezani tudi z razvojem umetne inteligence. Mednarodna agencija za energijo ob tem opozarja, da tehnologije čiste energije – od sončnih panelov in vetrnih turbin do električnih vozil in baterijskih sistemov – potrebujejo širok nabor mineralov in kovin.
Eden najbolj razumljivih primerov pomena srebra je sončna energija. Približno 20 % svetovne proizvodnje srebra danes uporablja fotovoltaika. Fotovoltaični paneli za učinkovito pretvorbo sončne svetlobe v električno energijo namreč potrebujejo materiale z izjemnimi prevodnimi lastnostmi. Srebro ima pri tem pomembno vlogo, saj omogoča učinkovito prevajanje električnega toka v sončnih celicah. Z rastjo uporabe sončnih elektrarn po svetu se zato povečuje tudi pomen kovin, ki omogočajo njihovo proizvodnjo in delovanje.
Podobno velja za elektrifikacijo prometa. Sodobna vozila vsebujejo vse več elektronike, senzorjev, varnostnih sistemov in električnih povezav. Električna vozila so še bolj odvisna od naprednih materialov, saj potrebujejo zanesljive prevodne komponente, baterijske sisteme, polnilno infrastrukturo in številne elektronske rešitve. Srebro je zaradi svojih lastnosti prisotno v številnih takšnih aplikacijah.
V digitalni družbi, kjer eksponentno narašča uporaba podatkovnih centrov, pametnih naprav, umetne inteligence in avtomatizacije, se povečuje tudi potreba po zanesljivih elektronskih komponentah. Srebro je zato ena tistih kovin, ki je pogosto ne vidimo, vendar je prisotna v ozadju številnih tehnologij, ki jih uporabljamo vsak dan.
»Srebro ima posebno dvojno naravo. Po eni strani je industrijska kovina, tesno povezana z razvojem tehnologije, zelenega prehoda in digitalne družbe. Po drugi strani pa ostaja plemenita kovina, ki jo posamezniki že stoletja povezujejo z ohranjanjem vrednosti in dolgoročnim varovanjem premoženja,« poudarja Peter Slapšak, direktor podjetja Elementum Slovenija.
Prav ta kombinacija industrijske uporabnosti in naložbenega pomena srebro uvršča med kovine, ki jih je smiselno spremljati tudi z vidika osebnih financ. Pri Elementumu poudarjajo, da percepcija vrednosti srebra ne sme temeljiti na kratkoročnih nihanjih cen, temveč predvsem na razumevanju njegove širše vloge v gospodarstvu prihodnosti. Tako kot pri drugih oblikah premoženja je tudi pri plemenitih kovinah pomemben premišljen, dolgoročen in razpršen pristop.






























