Slovenija bogatejša za najsodobnejšo superračunalniško infrastrukturo FRIDA

17.06.2026

Na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani (FRI UL) so 16. junija zagnali visoko zmogljiv podatkovni center FRIDA, novo superračunalniško infrastrukturo za raziskovalno-razvojna sodelovanja. Dogodka ob otvoritvi so se udeležili tudi dr. Tomaž Boh, generalni direktor Direktorata za znanost in inovacije, MIZM, prof. dr. Gregor Dolinar, prorektor za raziskave in razvoj UL, ter več kot 150 predstavnikov iz akademskega ter gospodarskega okolja.

dr. Mojca Ciglarič, FRI UL, dr. Gregor Dolinar, prorektor UL, mag. Valter Leban, skupina Kolektor, dr. Tomaž Boh, Direktorat za znanost in inovacije MIZM, izr. prof. dr. Iztok Lebar Bajec, FRI

FRIDA, ki stoji na strehi FRI UL, je nova superračunalniška infrastruktura, zasnovana za najzahtevnejše raziskovalne in razvojne izzive sodobnega časa. Namenjena je predvsem umetni inteligenci (UI) in strojnemu učenju, velikim jezikovnim modelom, znanstvenemu računanju in obdelavi velikih podatkov, služila pa bo tako raziskovalcem in študentom na FRI UL kot tudi podjetjem, ki želijo razvijati napredne UI rešitve. »FRIDA neposredno podpira poslanstvo FRI, enega ključnih nosilcev tehnološkega razvoja v Sloveniji, saj povezuje vrhunsko raziskovalno znanje z najsodobnejšo infrastrukturo ter omogoča preboje na področju UI in superračunalništva. Slovenskemu gospodarstvu ponuja platformo za preizkušanje tehnologij prihodnosti, za katere verjamemo, da pomenijo veliko konkurenčno prednost. FRIDA podpira inovativnost in odpira nove možnosti za interdisciplinarne projekte raziskovalcev z gospodarstvom in družbo,« je v uvodnem nagovoru izpostavila izr. prof. dr. Mojca Ciglarič, dekanja FRI UL.

Izr. prof. dr. Mojca Ciglarič, dekanja FRI UL

Srce FRIDE je najprodornejša tehnologija
Na FRI UL poudarjajo, da je FRIDA nastala iz želje po lastni infrastrukturi, s svojo v UI usmerjeno zmogljivostjo pa presega ‘lokalni eksperiment’ in predstavlja odlično dopolnitev evropskega EuroHPC ekosistema. Kar dela FRIDO posebno je njena heterogenost in najnovejša tehnologija: v jedru združuje 104 grafične pospeševalnike sedmih generacij. Od tega je kar 64 pospeševalnikov najnovejše generacije, ki so povezani z visokozmogljivim omrežjem. Modeli, ki so prej potrebovali tedne učenja, se tako danes lahko trenirajo v urah ali dneh. Pod črto: FRIDA ni le zmogljiv računalnik, temveč razvojna platforma. »Visoko zmogljiva računska infrastruktura, predvsem GPU (Graphics Processing Unit) strežniki, so predpogoj za ukvarjanje s področjem UI. Strežnik FRIDA je s svojo usmerjenostjo v UI trenutno najmočnejši računski center v Sloveniji. Med drugim bo omogočil nadaljnji razvoj slovenskega velikega jezikovnega modela GaMS, gospodarstvu in javnemu sektorju pa preizkus in prototipiranje najnovejših agentnih tehnologij,« dodaja prof. dr. Marko Robnik Šikonja iz FRI UL.

Znanje, prevedeno v razvoj za preboje
Po aktualnem razvojnem poročilu UMAR-ja se Slovenija med drugim sooča z zaostankom pri podatkovno podprtem razvoju. Enega od odgovorov na ta izziv daje FRIDA, saj brez superračunalniške infrastrukture ni sodobnega razvoja umetne inteligence. Omogočila bo, da se bo raziskovalni potencial učinkoviteje prevajal tudi v konkurenčne razvojne rešitve in višjo dodano vrednost. O slednjem so na dogodku razpravljali mag. Valter Leban, predsednik uprave skupine Kolektor, mag. Vesna Prodnik, članica uprave Telekoma Slovenija, Tomaž Gornik, direktor ter ustanovitelj podjetja Better, in prof. dr. Marko Robnik Šikonja, FRI UL. Omenjena podjetja sicer s FRI UL že sodelujejo v okviru različnih razvojno-raziskovalnih projektov.

mag. Valter Leban, skupina Kolektor, mag. Vesna Prodnik, Telekom Slovenija, Tomaž Gornik, Better, prof. dr. Marko Robnik Šikonja, FRI UL, in moderator Jure Longyka

Sogovorniki so poudarili, da je temelj razvoja sodelovanje s fakultetami oz. gradnja ekosistema različnih deležnikov. »Pomembno je, da znanje ne ostane na fakulteti, ampak se prenese v gospodarstvo,« je menila Prodnik in zbranim svetovala, naj pri razvoju ne iščejo popolnosti, temveč naj si upajo prototipirati in rešitve preverjati z uporabniki že v fazi razvoja. Tudi Gornik je izpostavil, da val, ki prihaja z UI, ne bo šel mimo brez sodelovanja z akademskim svetom. Leban je zbranim predstavnikom podjetij svetoval, da je treba najprej ozavestiti, da ne veš in ne zmoreš vsega sam. »Na FRI se vedno počutim 'free', ker vem, da bom tu našel odgovore na svoj 'zakaj',« je že obstoječa sodelovanja med Kolektorjem in FRI UL opisal Leban.

Dogodka ob otvoritvi so se udeležili tudi predstavniki ameriškega proizvajalca čipov, družbe NVIDIA, ki FRIDI zagotavlja najsodobnejšo opremo, tj. zmogljive strežnike z GPU‑ji in programsko okolje, na katerem teče umetna inteligenca.

Zagon FRIDE - dr. Tomaž Boh, Direktorat za znanost in inovacije MIZM, prof. dr. Gregor Dolinar, prorektor UL, mag. Valter Leban, skupina Kolektor, izr. prof. dr. Mojca Ciglarič, dekanja FRI UL

Nekaj izbranih dejstev in zanimivosti o FRIDI
Je prva akademska superračunalniška infrastruktura v regiji z namestitvijo umetni inteligenci namenjenih grafičnih procesnih enot NVIDIA Blackwell generacije B200 in B300. Na področju umetne inteligence prinaša dvakrat večjo učno zmogljivost in energijsko učinkovitost kot slovenski superračunalnik Vega.
Zmore do 708 petaflopov, kar pomeni 708 milijonov milijard računskih operacij nižje natančnosti na sekundo. Še več: ima eksaskalni potencial, saj zmore za računanje z redkimi matrikami nižje natančnosti doseči celo dvakrat višjo hitrost – 1,42 eksaflopa oz. 1,42 milijarde milijard računskih operacij na sekundo. Ali drugače: če bi vsak prebivalec Slovenije računal neprekinjeno 24 ur na dan, bi FRIDA v eni sekundi opravila več izračunov kot vsi skupaj v 10.000 letih.
Zgrajena je kot modularni kontejnerski podatkovni center, ki omogoča hibridno hlajenje, tj. zračno hlajenje in napredno tekočinsko hlajenje na čipih, kar je ključno za sodobne AI strežnike z zelo visokimi toplotnimi obremenitvami.

FRIDA na strehi FRI UL

Vir: www.fri.uni-lj.si